APDEJT.si

Britanski časnik The Telegraph je objavil, da Evropa pripravlja mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi konkuriral ameriškemu. Načrt vsebuje 24 točk, ki jih bodo evropski predstavniki predlagali ZDA med pogovori v Ženevi. Evropski načrt naj bi bil pripravljen pred ameriškim in naj bi dovoljeval prihod tujih enot v Ukrajino. Ameriški načrt je že sprožil negativne odzive v Kijevu, med voditelji držav članic EU in v javnosti.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore z ukrajinskimi predstavniki v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu označil za produktivne. Vodja ukrajinske delegacije Andrij Jermak se je strinjal z oceno. Govorili so tudi o nekaterih spremembah načrta. Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška prizadevanja.

Donald Trump je izjavil, da njegov načrt za končanje vojne v Ukrajini ni njegova zadnja ponudba. Poudaril je, da si želi končanje spopadov "na tak ali drugačen način". Izjava je sledila kritikam njegovega prejšnjega načrta.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bosta morali obe strani v ukrajinskem konfliktu popustiti pri svojih zahtevah za dosego trajnega miru. Izjava prihaja po tem, ko naj bi Ukrajina prejela osnutek mirovnega načrta, ki vključuje odpoved Krimu in nekaterim drugim ozemljem.

Evropska komisija je ocenila, da Ukrajina za obrambo pred rusko agresijo in zagotovitev delovanja države v letu 2026 potrebuje več kot 70 milijard evrov tuje pomoči. Komisija je državam članicam EU posredovala dokument z možnostmi, kako bi lahko Unija zagotovila ta sredstva.

Ukrajinsko elektroenergetsko podjetje Ukrenergo je sporočilo, da se tudi danes pričakujejo večurne prekinitve električne energije v številnih regijah. Razlog so ruski napadi, zaradi katerih so milijoni Ukrajincev še vedno brez elektrike. Predsednik Zelenski je dejal, da bi od ZDA naročil 27 sistemov Patriot.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbanom v Beli hiši Madžarsko izvzel iz sankcij zaradi nakupa ruske nafte za eno leto. V zameno naj bi Madžarska od ZDA kupila za 600 milijonov dolarjev utekočinjenega zemeljskega plina in druge energente ter orožje. Orban je ob tem izrazil dvom o zmagi Ukrajine v vojni, rekoč, da bi se moral zgoditi čudež.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom v Ukrajini obiskala javno kuhinjo v regiji Žitomir, ki s slovensko podporo petkrat tedensko pripravi 500 toplih obrokov. Obiskala je tudi rehabilitacijski center za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter bolnišnico. Fajon je poudarila izjemne razvojne potrebe Ukrajine in izpostavila pomen slovenske razvojne pomoči.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom v Ukrajini obiskala regijo Hmelnicki, kjer se je poklonila žrtvam ruske agresije. Srečala se je z guvernerjem Serhijem Tiurinom in slovesno odprla rejniško hišo za deset ukrajinskih otrok.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je začela večdnevni obisk v Ukrajini. Namen obiska je izkazati slovensko podporo prizadevanjem za končanje vojne in dosego pravičnega miru. Med obiskom naj bi se Fajonova sestala z ukrajinskim zunanjim ministrom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je opustil načela, dogovorjena na pogovorih na Aljaski, potem ko je Trump pozval k hitremu koncu spopadov v Ukrajini. Lavrov meni, da so za spremembo Trumpovega stališča krivi Ukrajina in evropske države.

Evropska unija je potrdila 19. sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) z letom 2027. Voditelji držav članic so odložili odločanje o novem posojilu za Ukrajino, ki bi ga financirali z zamrznjenim ruskim premoženjem, do naslednjega zasedanja decembra. Evropska komisija naj bi pripravila različne možnosti za nadaljnjo finančno podporo Kijevu, saj imajo nekatere države članice pomisleke glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

Evropski voditelji in Evropska unija so skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v skupni izjavi pozvali k pravičnemu miru v Ukrajini. Podprli so takojšnjo prekinitev spopadov in kot izhodišče za pogajanja predlagali trenutno frontno črto. Obenem so obsodili Rusijo.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu izrazila podporo Slovenije vsem prizadevanjem za pravičen mir v Ukrajini, vključno z napovedanimi pogovori med predsednikoma ZDA in Rusije v Budimpešti. Prizadevanja ameriškega predsednika je pozdravila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih v Beli hiši ostal previden glede morebitne dobave raket tomahawk s strani ZDA, saj ZDA ne želijo eskalacije. Donald Trump pa je ponovil svoj poziv Ukrajini in Rusiji, naj končata vojno in razglasita zmago.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom na Madžarskem, ki ga je kasneje potrdil tudi Kremelj. Putinov svetovalec je predlagal gradnjo železniškega predora "Putin-Trump", ki bi povezal Rusijo in ZDA pod Beringovim prelivom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj posreduje pri doseganju prekinitve ognja v Ukrajini, podobno kot v Gazi. Zelenski je poudaril, da če je mogoče ustaviti vojno v eni regiji, je mogoče ustaviti tudi druge, vključno z rusko. Trump je Zelenskega označil za "prijaznega fanta" in obljubil nadaljnjo ameriško podporo Ukrajini.

Melania Trump je sporočila, da je v stiku z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede usode ukrajinskih otrok, ki jih je med vojno ugrabila Rusija. Povedala je, da je Rusija v zadnjih 24 urah dovolila, da se je osem ukrajinskih otrok ponovno združilo s svojimi starši.

Ukrajinski novinar in aktivist Maksim Butkevič je prejel nagrado Vaclava Havla za človekove pravice. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je sporočila, da je Butkevič dobitnik nagrade za leto 2024. Butkevič se je po ruski invaziji leta 2022 pridružil ukrajinski vojski, bil zajet in je več kot dve leti preživel v zaporu, dokler ni bil lani oktobra izpuščen.

Nemški kancler Friedrich Merz je predlagal, da bi približno 140 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev v Evropi uporabili za sprostitev brezobrestnega posojila Evropske unije Ukrajini. Po predlogu naj bi Ukrajina posojilo vrnila, ko bi Rusija to omogočila.

Evropska komisija, po pozivih ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa, namerava zvišati carine na uvoz ruske nafte v Evropsko unijo. Ta poteza sledi že sprejeti prepovedi uvoza večine ruske nafte, ki jo je EU uvedla po začetku ruske agresije na Ukrajino, z nekaterimi izjemami.

Več ruskih letališč je ponoči omejilo promet zaradi ukrajinskih napadov z droni. Največje moskovsko letališče Šeremetjevo je bilo zaprto štiri ure. Ruska vojska je sporočila, da je prestregla 69 ukrajinskih dronov. V ruskih zračnih napadih na Ukrajino sta umrli dve osebi.

Donald Trump je ponovil poziv članicam Nata, naj prenehajo kupovati rusko nafto, saj bi to po njegovem mnenju prisililo Rusijo k končanju vojne v Ukrajini. Izrazil je pripravljenost za uvedbo novih, pomembnih sankcij proti Rusiji, vendar le pod pogojem, da se ostale članice Nata odpovedo nakupu ruske nafte.

Finski predsednik Alexander Stubb je med obiskom v Kijevu obtožil Madžarsko in Slovaško, da s kupovanjem ruske nafte in plina podpirata rusko invazijo na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponudil pomoč svojim zaveznikom.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo gostil evropske voditelje v ZDA na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini. Ob tem je izrazil pripravljenost za okrepitev pritiska na Rusijo, vključno z možnostjo uvedbe novih sankcij. Kijev medtem poziva k popolni energetski blokadi Rusije. Trump je omenil tudi skorajšnje srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je evropske države pozval, naj izvajajo gospodarski pritisk na Kitajsko zaradi njene podpore ruski agresiji v Ukrajini. Predsednik Francije Emmanuel Macron pa je izrazil prepričanje, da bodo ZDA nedvomno sodelovale pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino.

Slovenija je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov ponovno pozvala k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju v Ukrajini. Slovenski veleposlanik pri ZN, Samuel Žbogar, je ruske napade označil za kršitev Ustanovne listine ZN in poudaril, da svet potrebuje vrh voditeljev za dosego miru.

Dva strokovnjaka danske humanitarne organizacije Danish Refugee Council sta bila ubita v ruskem raketnem napadu na severu Ukrajine. Delala sta na odstranjevanju ruskih min. Napad je obsodila evropska komisarka za širitev, Marta Kos.

Kitajski predsednik Ši Džinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje kritiziral, kot je dejal, "tiransko ravnanje" v svetovnem redu. Ruski predsednik Vladimir Putin je na istem vrhu krivdo za vojno v Ukrajini pripisal Zahodu. Oba voditelja sta s tem verbalno napadla Zahod in okrepila povezave med državama.

Udeleženci panela na Blejskem strateškem forumu (BSF) so se strinjali, da je edina pot do mirovnih pogajanj in konca vojne v Ukrajini ustvarjanje pritiska na Rusijo in njenega predsednika Vladimirja Putina. Poudarili so tudi pomembnost krepitve evropske obrambe in transatlantskih povezav.